{"id":61,"date":"2020-04-20T07:34:31","date_gmt":"2020-04-20T06:34:31","guid":{"rendered":"https:\/\/www.spinalis.com\/?page_id=61"},"modified":"2021-03-19T09:26:39","modified_gmt":"2021-03-19T08:26:39","slug":"raziskava-sedenje-na-stolu-spinalis-v-soli-2006-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.spinalis.com\/sl\/raziskava-sedenje-na-stolu-spinalis-v-soli-2006-2011\/","title":{"rendered":"Raziskava \"Sedenje na stolu SpinaliS v \u0161oli 2006-2011″"},"content":{"rendered":"\n

Avtorica:<\/strong> Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog, avtorica Fit pedagogike\u00a9 in Mednarodnega projekta Fit Slovenija\u2122\/Fit International\u2122
Recenzenti:<\/strong> Asist. Dr. Danica Rotar Pavli\u010d, specialist splo\u0161ne medicine
Asist. Dr. Andrej Vrani\u010d, specialist nevrokirurg<\/p>\n\n

Uvod<\/h2>\n\n

V sodobnem \u010dasu se ve\u010dina ljudi premalo giblje. V razvitih dr\u017eavah in tudi pri nas, ve\u010d kot polovica otrok ve\u010dino svojega prostega \u010dasa pre\u017eivi v sede\u010dih aktivnostih. Tudi star\u0161i imajo praviloma vse manj \u010dasa za otroke in skupno gibanje z njimi. Podatki ka\u017eejo, da so obolenja hrbtenice v mo\u010dnem porastu, postajajo globalni problem, so najpogostej\u0161e kroni\u010dno obolenje med mlaj\u0161imi od 45 let, spremembe\/ po\u0161kodbe hrbtenice so eden vodilnih vzrokov hospitalizacije med mlaj\u0161imi od 65 let, letna prevalenca bole\u010din v kri\u017eu v razvitih dr\u017eavah je15%, stro\u0161ki povezani z zdravljenjem bole\u010din v kri\u017eu zna\u0161ajo od 80-200 EUR \/ prebivalca \/ leto, pojavlja se izjemno hitro ni\u017eanje starostne meje prizadetih (otroci!).
Poleg omenjenega vse bolj neaktiven \u017eivljenjski slog slabo vpliva na du\u0161evno po\u010dutje. Le-to se ka\u017ee v slab\u0161i koncentraciji, slabi motivaciji, agresiji, prikritem razslojevanju, nestrpnosti, skratka vse ve\u010dji socialno-du\u0161evni problematiki.<\/p>\n\n

Izhodi\u0161\u010da<\/h2>\n\n

Moderni na\u010din \u017eivljenja otrok in nepravilna oblika vadbe vplivata na njihovo zdravstveno stanje hrbtenice v zelo negativnem smislu, \u0161e posebej v trebu\u0161no-ledvenem predelu. Zaradi nezadostne koli\u010dine gibanja ali gibanja, ki se izvaja na nepravilen na\u010din, mi\u0161ice, ki so odgovorne za pravilno (normalno) telesno dr\u017eo oslabijo ali pa se \u010dez \u010das prekomerno okrepijo, kar pripomore k ob\u010dutljivosti hrbtenice na razli\u010dne notranje in zunanje vplive. Nepravilna telesna dr\u017ea, spremembe in nenazadnje bole\u010dine v kri\u017eu nastanejo kot rezultat (je rezultat) zmanj\u0161ane zmogljivosti mi\u0161ic hrbta (McGill, 2004). Ti negativni pojavi zadenejo veliko \u0161tevilo novodobnih otrok (Norris, 2000). Redna telesna dejavnost zmanj\u0161a stopnjo in prevalenco bole\u010dine v kri\u017eu pri otrocih (Fanucchi, 2009), telesna nedejavnost pa vpliva na nastanek bole\u010dine v kri\u017eu pri otrocih (Skoffer in Foldspang, 2008). Bole\u010dina v kri\u017eu postaja vsako dnevna spremljevalka in je povezana z \u017eivljenjskim slogom novodobnega otroka ter nepravilno obliko treninga (nepravilne vadbe). Prevalenca bole\u010dine v kri\u017eu je enakovredna med otroki, ki se aktivno vklju\u010dujejo v \u0161port, kot tistimi, ki se ne (Hellstrom, M., et al., 1990). Redna gibalna \u0161portna aktivnost ima izjemen vpliv na vzdr\u017eevanje in razvoj telesne strukture (Malina, Bouchard, Bar-Or, 2004). Vendar kako v \u010dasu neaktivnega \u017eivljenjskega sloga dru\u017ebe in s tem otrok zagotoviti zdrav in skladen telesni razvoj slednjih? Kako lahko s postopnim aktiviranjem \u017eivljenjskega sloga, kot je npr. aktivno sedenje<\/a> izbolj\u0161amo telesni razvoj in s tem ohranjamo zdravo hrbtenico? Na ta vpra\u0161anja bo posku\u0161ala odgovoriti ta raziskava?<\/p>\n\n

Cilji<\/h2>\n\n

Namen raziskave \u201cSedenje na stolu Spinalis<\/a> v \u0161oli 2006-2011\u201d je bilo longitudinalno spremljanje dveh skupin osnovno \u0161olskih otrok, ki so in niso v \u010dasu pouka sedeli na stolih Spinalis ter s tem ugotoviti ali sedenje na stolu Spinalis v \u0161oli pozitivno vpliva na zdravje hrbtenice, na njen razvoj in s tem prepre\u010duje nastanek bole\u010dine v kri\u017eu in drugih obolenj hrbtenice, kot tudi ali jih v primeru \u017ee diagnosticiranih sprememb in obolenj le-to zmanj\u0161a, omili.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

Metode<\/h2>\n\n

Meritve so se izvajale na vzorcu dveh oddelkov u\u010dencev iste starosti in sicer raziskovalnega oddelka, oddelka a. v katerem so sedeli na stolih Spinalis in spremljevalnega oddelka, oddelka b. v katerem niso sedeli na stolih Spinalis. V letu 2006-2011 smo merjenje izvajali v dveh oddelkih s telesnim pregledom in sicer telesno vi\u0161ino (TV) in telestno te\u017eo (TT) ter pregledom skeletno-mi\u0161i\u010dnega aparata in sicer Schober, lopatici, skoliozo, stopal, telesne dr\u017ee in gibljivosti lumbalnega dela hrbtenice s predklonom in dotikom tal. V letih 2009 do 2011 smo poleg telesnega pregleda in pregleda skeletno mi\u0161i\u010dnega aparata izvedli \u0161e merjenja s testom mi\u0161i\u010dne zmogljivost stranskih mi\u0161ic hrbta (Head down side-bridge test, McGill 2007) , trebu\u0161nih mi\u0161ic (Curl up test advance, McGill 2007), iztegovalk hrbta (Back extensors test, MCGill 2007) in stabilizatorjev hrbtenice (Flat roof test, McGill 2007).<\/p>\n\n

Rezultati<\/h2>\n\n

Rezultati izbranih meritev telesnega pregleda v letih 2006 do 2011, spremljanje nara\u0161\u010danja TV in TT ter meritev mi\u0161i\u010dne zmogljivosti v letih 2009 do 2011.
Skupna analiza podatkov nara\u0161\u010danja TV v oddelkih a. in b. je pokazala, da je v obeh oddelkih TV v povpre\u010dju nara\u0161\u010dala sorazmerno, le-da so bili u\u010denci v oddelku b. v povpre\u010dju vi\u0161ji, \u0161e posebej med leti 2009 in 2011, kjer je pri slednjih opazen izrazit izbruh rasti. U\u010denci oddelka b. so v letih 2006 do 2011 v povpre\u010dju zrasli za 3,01 cm ve\u010d v primerjavi z u\u010denci oddelka a.<\/p>\n\n

\"\"\n
Graf 6: TV 5.a : 5.b Primerjava nara\u0161\u010danja TV med oddelkoma a. in b. v letih 2006, 2008, 2009 in 2011. Vir: Zavod Fit<\/figcaption>\n<\/figure>\n\n

Skupna analiza podatkov je pokazala, da je TT med letoma 2006 in 2008 v obeh oddelkih v povpre\u010dju nara\u0161\u010dala sorazmerno, le da so bili u\u010denci v oddelku b. v povpre\u010dju te\u017eji. Med letoma 2008 in 2009 pa se v povpre\u010dju ka\u017ee ve\u010dji porast TT v oddelku b. v primerjavi z oddelkom a, \u0161e izrazitej\u0161i je v letih 2009 in 2011. U\u010denci oddelka b. so v letih 2006 do 2011 v povpre\u010dju pridobili za 2,84 kg ve\u010d TT v primerjavi z u\u010denci oddelka a..<\/p>\n\n

\"\"\n
Graf 7: TT 5.a : 5.b Primerjava nara\u0161\u010danja TT med oddelkoma a. in b. v letih 2006, 2008, 2009 in 2011. Vir: Zavod Fit<\/figcaption>\n<\/figure>\n\n

Iz pridobljenih podatkov skupne analize nara\u0161\u010danja TV in TT lahko sklepamo, da so bili u\u010denci v oddelku b. v povpre\u010dju manj gibalno\/\u0161portno dejavni oziroma so imeli na dnevni ravni v povpre\u010dju manj aktiven \u017eivljenjski slog v primerjavi z u\u010denci oddelka a.. Pridobljene podatke lahko pove\u017eemo tudi s sedenjem na stolu Spinalis, saj s sedenjem na stolu Spinalis, t.i. aktivnim sedenjem spodbujamo nenehno delovanje mi\u0161ic, ki ohranjajo ter pridobivajo mi\u0161i\u010dno mo\u010d in vzdr\u017eljivost ter s tem zagotavljajo skladno rast in razvoj lokomotornega aparata. Z aktivnim sedenjem na stolu Spinalis spodbujamo nenehno delovanje velikih mi\u0161i\u010dnih skupin, ki porabljajo energijo iz telesnih zalog in s tem dodatno pripomorejo k uravnavanju TT. Nenehna aktivacija mi\u0161ic in s tem poraba energije iz telesnih zalog dodatno vpliva na stimulacijo nevronskih povezav, kar se posledi\u010dno ka\u017ee na vi\u0161ji stopnji motivacije, produktivnosti in nenazadnje kognitivnih sposobnostih posameznika. U\u010denci v \u010dasu pouka v povpre\u010dju presedijo 225 min. Iz tega razloga je klju\u010dnega pomena na kak\u0161nih stolih sedijo in s tem v povezavi kako sedijo.<\/p>\n\n

Skupna analiza podatkov merjenja mi\u0161i\u010dne vzdr\u017eljivosti v oddelku a. in b. v letih 2009 (14.12.2009) in 2011 (31.5.2011) z izvzetimi maksimalnimi in minimalnimi vrednostmi in z izvzeto meritvijo mi\u0161i\u010dne vzdr\u017eljivosti trebu\u0161nih mi\u0161ic je pokazala, da so bili v merjenju zmogljivosti stranskih mi\u0161ic trupa u\u010denci oddelka a. bolj\u0161i od u\u010dencev oddelka b. za 6 sek v letu 2009 in kar 30 sek v letu 2011. V merjenju zmogljivosti iztegovalk hrbta so bili u\u010denci oddelka a. bolj\u0161i od u\u010dencev oddelka b. za 36 sek v letu 2009 in za zgolj 4 sek v letu 2011. Pri merjenju zmogljivosti mi\u0161ic trupa so bili ponovno u\u010denci oddelka a. bolj\u0161i od u\u010dencev oddelka b. za 11 sek v letu 2009 in 16 sek v letu 2011.<\/p>\n\n

\"\"\n
Graf 21: Test mi\u0161i\u010dne zmogljivosti \u2013 A:B primerjava podatkov v letih 2009 in 2011 za posamezno nalogo s povpre\u010djem in razliko \u2013 izvzeta maksimalna in minimalna vrednost Vir: Zavod Fit<\/figcaption>\n<\/figure>\n\n

Skupna analiza podatkov z izvzemom maksimalne in minimalne vrednosti v oddelku a. je pokazala, da so u\u010denci oddelka a. v merjenju zmogljivosti stranskih mi\u0161ic trupa v letu 2009 dosegli povpre\u010dje 25 sek, v letu 2011 pa 77 sek in s tem izbolj\u0161ali rezultat za 52 sek, v merjenju zmogljivosti mi\u0161ic iztegovalk hrbta v letu 2009 dosegli povpre\u010dje 84 sek, v letu 2011 pa 61 sek in s tem poslab\u0161ali rezultat za 23 sek in v merjenju zmogljivosti mi\u0161ic trupa v letu 2009 dosegli povpre\u010dje 54 sek, v letu 2011 pa 62 sek in s tem izbolj\u0161ali rezultat za 8 sek. Skupna analiza podatkov z izvzemom maksimalne in minimalne vrednosti v oddelku b. je pokazala, da so u\u010denci oddelka b. v merjenju zmogljivosti stranskih mi\u0161ic trupa v letu 2009 dosegli povpre\u010dje 19 sek, v letu 2011 pa 47 sek in s tem izbolj\u0161ali rezultat za 28 sek, v merjenju zmogljivosti mi\u0161ic iztegovalk hrbta v letu 2009 dosegli povpre\u010dje 48 sek, v letu 2011 pa 57 sek in s tem izbolj\u0161ali rezultat za 9 sek in v merjenju zmogljivosti mi\u0161ic trupa v letu 2009 dosegli povpre\u010dje 43 sek, v letu 2011 pa 46 sek in s tem izbolj\u0161ali rezultat za 3 sek.
Iz nadaljnje skupne analize pridobljenih podatkov je razvidno, da so u\u010denci oddelka a. v primerjavi z u\u010denci oddelka b. dosegli vi\u0161jo stopnjo mi\u0161i\u010dne zmogljivosti in sicer pri vseh testih merjenja mi\u0161i\u010dne vzdr\u017eljivosti, tako v letu 2009 kot tudi 2011.<\/p>\n\n

Na podlagi vseh pridobljenih in analiziranih podatkov lahko sklepamo, da je aktivno sedenje na stolih Spinalis v \u0161oli pripomoglo in pripomore, k bolj\u0161i mi\u0161i\u010dni zmogljivosti u\u010dencev oddelka a. in s tem k psiho-fizi\u010dnemu zdravju. Pri tem moramo seveda upo\u0161tevati tudi preostale dejavnike, ki niso bili vklju\u010deni v raziskavo.<\/p>\n\n

Raziskava \u00bbSedenje na stolu Spinalis v \u0161oli 2006-2011\u00ab je s tem dokazala, da pravilno aktivno sedenje na stolu Spinalis posredno pripomore k mi\u0161i\u010dni aktivnosti stabilizatorjev hrbtenice v sede\u010dem polo\u017eaju, razbremenitvi hrbtenice predvsem v ledvenem delu hrbta, prepre\u010devanju prezgodnjega in preobse\u017enega nastanka degenerativnih sprememb, odpravljanju bole\u010dine v kri\u017eu, porabi energije iz telesnih zalog in s tem uravnavanju TT, bolj\u0161emu du\u0161evnemu stanju, vi\u0161ji stopnji koncentracije in motivacije, ve\u010dji produktivnosti, stimulaciji in izbolj\u0161anju kognitivnih sposobnosti in \u0161e mnogo ve\u010d.<\/p>\n\n

Zaklju\u010dek<\/h2>\n\n

Glede na pridobljene rezultate in analizo le-teh lahko re\u010demo, da so bili u\u010denci oddelka a. zmogljivej\u0161i v primerjavi z u\u010denci oddelka b. zaradi aktivnega sedenja na stolu Spinalis, vendar moramo ob tem poudariti, da na obstoje\u010de stanje in s tem pridobljene podatke vplivajo tudi dejavniki, ki v raziskavo niso bili zajeti, kot so koli\u010dina in kakovost gibalne\/\u0161portne aktivnosti v \u010dasu pouka, koli\u010dina in kakovost gibalne\/\u0161portne aktivnosti v obliki dodatnih dejavnosti, gibalna\/\u0161portna aktivnost v prostem \u010dasu oziroma oblike pre\u017eivljanja prostega \u010dasa, koli\u010dina in kakovost (kje in kako) sedenja v \u010dasu prosto\u010dasnih dejavnosti in samem prostem \u010dasu (katere dejavnosti in koliko krat in koliko \u010dasa), koli\u010dina transportnega gibanja (prihod v \u0161oli in odhod iz \u0161ole) in drugi.
Zagotovo lahko pritrdimo, da je v dana\u0161njem \u010dasu, v \u010dasu neaktivnega \u017eivljenjskega sloga, \u0161e kako pomembno poskrbeti za aktivno in zdravo obliko sedenja tako v \u0161oli, kot tudi v doma\u010dem okolju.<\/p>\n\n

Priporo\u010dila<\/h2>\n\n

Kaj pravzaprav lahko naredimo? Ali obstaja kakr\u0161en koli na\u010din, da bi pri sedenju hrbtenico manj obremenjevali?
Zaradi vsakodnevnih nepravilnih in prekomernih obremenitev hrbtenice je \u0161e kako pomembno, da si na dnevni ravni vzamemo dovolj \u010dasa za gibalno sprostitev in s tem razbremenimo hrbtenico<\/a>. Dolgotrajno sedenje je seveda eden najve\u010djih dejavnikov za nastanek prezgodnjih degenerativnih sprememb in obolenj hrbtenice. Z aktivnim, pravilnim sedenjem na stolu Spinalis lahko pripomoremo pri prepre\u010devanju in zdravljenju degenerativnih sprememb in obolenj hrbtenice.
Potrditve na podlagi raziskav o sedenju
Epidemiolo\u0161ka dognanja, predstavljena s strani Videman, Nurminen in Troup (1990), so zabele\u017eila pove\u010dano nevarnost za zdrs medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice pri osebah, ki v prete\u017eni meri na svojem delovnem mestu sedijo. Poznane mehani\u010dne spremembe povezane s sede\u010dim polo\u017eajem vklju\u010dujejo
pove\u010dano napetost med medvreten\u010dnimi plo\u0161\u010dicami v primerjavi s stoje\u010dim polo\u017eajem (Nachemson, 1966), pove\u010dan nateg v zadnjem delu vezivnega obro\u010da, zaradi izmuznjenja zadaj\u0161njih (obhrbteni\u010dnih) tkiv zmanj\u0161anje trdnosti v smeri naprej-nazaj in pove\u010danje stri\u017enih sil ter pomik mehanske ro\u010dice nazaj, kar pripomore k zmanj\u0161anju mehanske prednosti mi\u0161ic iztegovalk katerih posledica je pove\u010dana stisna obremenitev medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice.
Nedavno izdelana navodila, priporo\u010dajo zgornjo mejo sedenja na stolih s fiksnim sede\u017eem in sicer 50 minut brez odmora. Le-ta bodo v prihodnosti natan\u010dno spremljali in ocenili.
Na\u010dini za zmanj\u0161anje te\u017eav s hrbtenico med dolgotrajnej\u0161im sedenjem (McGill 2007) kamor bi lahko vklju\u010dili tudi pravilno aktivno sedenje na stolu Spinalis:<\/p>\n\n